Celiakija – pogosta vprašanja in odgovori
22. aprila 2026
Celiakija je danes vse bolje prepoznana bolezen, vendar zaradi raznolikih in pogosto neznačilnih simptomov še vedno lahko ostane spregledana. Napihnjenost, prebavne težave in kožne spremembe so le nekatere od težav, ki jih bolniki opazijo, smo izpostavili na strokovnem srečanju Celiakija, napihnjenost in kožni znaki.
Na najpogostejša vprašanja o celiakiji sta odgovarjala strokovnjaka Mojca Jereb Pregrad, dr. med. in prim. dr. sc. Damir Homolak, dr. med., ki sta na dobro obiskanem srečanju predstavila ključne vidike prepoznavanja, diagnostike in zdravljenja celiakije.
Kaj je celiakija in koliko ljudi prizadene?
Celiakija je kronična avtoimuna bolezen, pri kateri zaužitje glutena povzroči vnetje in poškodbo sluznice tankega črevesa. Gluten je beljakovina v pšenici, rži in ječmenu.
Celiakija prizadene približno 1 % populacije. Pojavi se lahko v katerem koli življenjskem obdobju – tako pri otrocih kot odraslih.
Kakšni so najpogostejši simptomi?
Simptomi so zelo raznoliki. Med najpogostejšimi so: kronična driska, steatoreja, vetrovi, napihnjenost, bolečine po obroku in izguba teže, pri otrocih se zaostanek v rasti. Večkrat se pojavi anemija zaradi pomanjkanja železa, folatov, vit. B12, dermatitis herpetiformis Duhring, šibkost, amenoreja ali neplodnost, kot tudi osteopenija/osteoporoza. Od nevropsihiatričnih motenj pa glavobol, depresija, anksioznost, kognitivne motnje oz.¨brain fog¨. Bolezen se lahko kaže kot periferna nevropatija ali glutenska ataksija.
V nekaterih primerih so simptomi blagi ali neznačilni, zato jo zdravniki težko prepoznajo. Z multidisciplinarnim pristopom, tj. sodelovanjem z zdravniki različnih specialnosti ter dietetikom, je pot do diagnoze in ustreznega zdravljenja lahko hitrejša.
Kako se celiakija diagnosticira?
Diagnoza temelji na krvnih preiskavah (specifična protitelesa) in biopsiji tankega črevesja. Pomembno je, da bolnik vsaj tri tedne pred testiranjem uživa gluten, sicer so lahko rezultati na celiakijo lažno negativni.
V laboratoriju zasledimo zvišanje jetrnih testov, zaradi malabsorcije pa nizko železo/vit.B12/folate, pomanjkanje vitaminov, topnih v maščobah (A, D, E in K) ali tudi pomanjkanje mikroelementov (baker, selen, cink).
V primeru, da je celiakija potrjena, zaradi genetske predispozicije svetujemo testiranje pri vseh sorodnikih prvega kolena.
Kakšna je razlika med celiakijo in preobčutljivostjo na gluten?
Celiakija je avtoimuna bolezen, ki povzroča poškodbo črevesja, malabsorbcijo in s tem povezane številne težave, kot so tudi sekundarna intolerance na laktozo. V nezdravljenih primerih lahko vodi tudi v nekatere vrste raka.
Preobčutljivost na gluten pa ne povzroča poškodbe črevesne sluznice ali prisotnost avtoprotiteles, čeprav lahko povzroča podobne simptome.
Ločiti ju je potrebno od alergije na pšenico, kjer gre za alergijsko reakcijo po tipu IgE protiteles na proteine v pšenici.
Kako se celiakija zdravi?
Edino učinkovito zdravljenje je dosledna doživljenjska brezglutenska dieta. Tudi majhne količine glutena lahko povzročijo poškodbo črevesja in simptome. Ob pravilni prehrani lahko bolniki živijo povsem kakovostno življenje.
Svetujemo stalno spremljanje bolnika, prvič pol leta po diagnozi, nato pa na eno leto. S tem sledimo komplianci bolnika in preprečujemo morebitna poslabšanja in sekundarne bolezni zaradi neustreznega zdravljenja.
Kako se celiakija kaže na koži?
Približno 10 – 15 % bolnikov ima značilne kožne težave oziroma dermatitis herpetiformis Duhring. Ker je celiakija v zadnjih letih zelo uspešno diagnosticirana s strani gastroenterologov, v dermatologiji zaznavamo vedno manj kožnih težav.
Pri navedeni bolezni gre za majhne, krhke, zbrane vezikle na urtikarialni podlagi, simetrično locirane na komolcih, kolenih, ramenih, lasišču in zadnjici. Prizadeti so lahko tudi obraz in podplati. Hudo srbenje lahko povzroči sekundarno vnetje kože.
Če pa bolnik zaradi izpuščaja na koži naprej pride v dermatološko ambulanto in mu potrdimo dermatitis herpetiformis Duhring, ga napotimo k specialistu gastroenterologu, saj je pojavnost te kožne bolezni v 90 % primerov dokaz celiakije.
Kaj lahko naredijo bolniki sami?
Zdravniki lahko z ustrezno diagnozo, nadomeščanjem , svetovanjem glede ustrezne diete in navad bistveno vplivamo na izboljšanje stanja, a ključ do resnično dobrega počutja ima vsak bolnik sam. Pomembno je, da se bolnik spremlja in dobro pozna svoje težave in vpliv nekatere hrane, navad in stresa na potek bolezni. Le z dobrim sodelovanjem zdravnika in bolnika bo bolezen vodena optimalno in bolniku omogočala kvalitetno življenje.
V naši gastroenterološki ambulanti vam nudimo celostno obravnavo, sodobno diagnostiko in strokovno svetovanje. Vabljeni!
Gastroenterološka ambulanta (koncesijska in samoplačniška amb.)